Vsako leto je 7. april posvečen bobrom, ki so pravi inženirji narave.
Vpliv na ekosisteme
Bobri s podiranjem drevja, gradnjo jezov in brlogov (bobrišč) ustvarjajo in vzdržujejo mokrišča, kar prispeva k preprečevanju poplav, zmanjšanju suš, povečanju biotske raznovrstnosti in ustvarjanju novih habitatov za druge živalske vrste. Prav tako s svojim delovanjem pripomorejo k blaženju podnebnih sprememb, zmanjšanju toplogrednih plinov ter zagotavljanju čistejše površinske in podzemne vode. Posledično imajo lahko pozitiven vpliv tudi na bližnja kmetijska zemljišča.
V naravi imajo bobri izjemno pomembno vlogo in ljudem nudijo številne brezplačne ekosistemske storitve, zato jih pogosto imenujemo kar inženirji narave ali ekosistemski inženirje.
Največji evropski glodalec
Bober je rastlinojed, hrano si najpogosteje išče v obvodnem pasu. Pozimi se hrani z drevesnim lubjem in poganjki, v drugih letnih časih pa tudi z zelnatimi rastlinami.
Zelo dobro plava, najbolj varnega pa se počuti v vodi, ki ima vsaj 80 cm globine, kar mu omogoča izgradnja jezov.
Vrnitev po dveh stoletjih
V preteklosti je žel bil izumrla vrsta tako v Sloveniji kot v nekaterih drugih državah. Leta 1998 so ga ponovno naselili na Hrvaškem, od koder se je razširil na porečja Drave, Mure, Krke, Kolpe, Save in Sotle. Podatke o razširjenosti bobra lahko vnesete v spletno aplikacijo Bobrosled.
Kljub številnim koristim pa bobrova dejavnost včasih povzroča konflikte v mestih in na podeželju, predvsem z lastniki obrežnih zemljišč. To pogosto izhaja iz nepoučenosti o možnostih sobivanja, preventivnih ukrepih in nerazumevanja pomena obrežnega vegetacijskega pasu.
Viri:
· https://www.naturaviva.si/mednarodni-dan-bobra-7-april/
· https://nationaltoday.com/international-beaver-day/
· https://www.naravniparkislovenije.si/slo/prireditve/krajinski-park-kolpa/mednarodni-dan-bobra/718
